Izšla je nova številka!

Folklorist Klemen Janežič

Kmalu bo minilo eno leto, odkar se je končala serija Usodno vino, in Klemen Janežič zdaj živi malo bolj odmaknjeno od oči javnosti – ne pa tudi bolj umirjeno.

Med njima je bila prava kemija

Tadej Golob je napisal biografijo naše legendarne igralke Milene Zupančič. V Vklopu podarjamo tri izvode najbolj pričakovane knjige Kot bi Luna padla na Zemljo.

Butalci pojejo

Aljaž Bastič snema prvi izvirni slovenski televizijski muzikal s sami znanimi igralskimi imeni, od Gojca, Tanje Ribič, Jurija Drevenška do Jureta Ivanušiča.

+ še mnogo več preberite v zadnji številki!

V središču

Intervju: Saša Šavel Burkart

L. P.

Urednica Uredništva oddaj o kulturi na RTV Slovenija ugotavlja: »Razmišljanje z lastno glavo v sodobnem svetu očitno ni več dobrodošlo.«

Zadnja leta je na čelu Uredništva oddaj o kulturi, sicer pa je Saša Šavel nepogrešljiv del uredništva RTV Slovenija že od leta 1995, ko se je pridružila ekipi kulturne oddaje Osmi dan. Najin pogovor je potekal ravno v času, ko v javnosti odmevajo kulturni rezi, zato sva med drugim spregovorili o pomembnosti kulture v družbi in načinih, kako je zahtevnejše kulturne vsebine mogoče približati čim več gledalcem.

Začniva kar na začetku. Kdaj ste se pridružili kulturnemu uredništvu RTV Slovenija?
Leta 1995 me je kot študentko na TVS pripeljal moj takratni profesor na FDV Tomaž Perovič. Prvi prispevek sem pripravila za oddajo Osmi dan. Jani Virk, takrat urednik Uredništva oddaj o kulturi, me je vprašal, kaj bi pokrivala, pa sem predlagala alternativno kulturo, pop kulturo in sodobno umetnost. (smeh) Moj prvi prispevek je bil intervju s frontmanom skupine Simple Minds, Jimom Kerrom. Takrat so gostovali v Ljubljani. Spomnim se, da je ogromno ljudi videlo ta intervju, danes domet oddaj seveda ni več takšen. Od takrat, ko niti dnevne Kulture po Odmevih še ni bilo, se je medijska krajina lokalno in globalno bistveno spremenila. Prav tako do konca leta 1995 še ni bilo Pop TV-ja. Bile so sicer lokalne komercialne televizije, pa Kanal A, a vse še bolj v povojih. Resne konkurence nacionalka takrat ni imela in tovrstne oddaje so zelo izstopale. Osmi dan sem v naslednjih letih nato soustvarjala kot novinarka, leta 2000 sem jo pričela tudi voditi. Ko je leta 2005 postala urednica Darja Korez Korenčan, pa sem sama prevzela tudi vlogo redaktorice.

Omenjali ste svoj zgodnji interes za spremljanje alternativne kulture in popkulture. O teh ločnicah med alternativno in komercialno, pop(ularno) in elitno kulturo se ves čas veliko razpravlja.
Meni se ne zdi smiselno postavljati nekih razlik med visoko in popularno kulturo, to je vendar že preživeto. Pri tem pa moram poudariti, da imam v mislih urbano popularno kulturo, takšno, ki ni banalna oziroma trivialna. Kajti tudi tega je ogromno. Vodilo oddaje Osmi dan ali pa Platforme, katere soavtorica sem, je kozmopolitskost.

Kako pa se lotiti obdelave kakšnih malo zahtevnejših tem s področja kulture, ki imajo že v osnovi manjši domet?
Skušamo jih predstaviti tako, da so bolj dostopne. Sodobna umetnost, ki se marsikomu zdi nerazumljiva, se sama ukvarja z družbenimi in političnimi pojavi, reflektira to, kar se dogaja v današnjem svetu. Sodobna umetnost je že zdavnaj postala »mainstream«, samo pri nas se še vedno zdi, da ni. Poglejmo na primer Dansko. V Aarhusu, ki je bil lani kulturna prestolnica Evrope, se je ravno v muzeju sodobne umetnosti sredi tedna trlo obiskovalcev. A turistov je bila morda le ena tretjina, preostalo so bili domačini – družine z otroki. Pri nas pa – kot da nas vse, kar se nam zdi nerazumljivo, že a priori ne zanima. Zato pa poskušamo v naših oddajah sodobno umetniško izražanje približati gledalcem. Konec koncev je to tudi naše poslanstvo: da smo neka vez med institucijami in ljudmi. Ne samo da kritično vrednotimo knjige, gledališke predstave, razstave, ampak da prepričamo ljudi, da si jih gredo ogledat.

Celoten intervju preberite v novi številki revije Vklop!